Preko polj
me glasovi
domotožja
kličejo
domov
pridi
zakorakaj
čez zasnežena
polja
pridi
lahko ostaneš
koliko te je
volja

Kako si lepa
nocoj
v objemu
nekega dneva
sredi vseh teh
pašnikov
pohote in naslade

nežno
se dotaknem
tvojih las
spletenih
v kito

Namenoma
bom kar prepisal
nekaj citatov
iz že napisanih knjig,
nekaj fraz,
moja miza bo bojno polje
s knjigo v roki
bom odkrival vesolje
in v transu kričal
Amerika.

Rodi se
otrok
v solzah sreče
v rokah ljubezni
na prsih
matere
rodi se
otrok
otrok sonca
na krilih
sanj

;)

Ko mi stopinje postanejo pretežke,
se ustavim.
Gledam te. Gledam.
Skozi meglo,
ki mi prekriva pogled,
vidim vprašanja in dvome.
Prikrade se mi zvok tipke klavirja,
ki je izgubila svoj dih.
Zaprem oči.
Konjugacija ostanka trenutkov brez prilike.
Otrpnem.
Ko zapornice popustijo,
se vsuje plaz kristalov brez usode.
Stojim tam, sama v sebi.
Misel postane plašč,
ki skriva barve turkiza z ostrino izreka kaosa.