Že ko se prebudi, začuti,

da je danes tisti dan!

Dan, ko hoče biti srečen, nasmejan!

Že jutro hoče začeti veselo!

Vzame  iglo in si jo zabode

V prvo žilo, ki jo najde.

Ko se naslednje jutro prebudi,

Kot ostra strupena sulica je udaril blisk
in neusmiljeno je padla kapljica dragocene biserno čiste vode v morje...
Zapeklo je vodno gladino.
Vetru je zastal dih.
Duši se galeb.
V daljavi so se razpela krila ladje časa.
In pogled zaman vsepovprek obupano išče svoj požirek vode.

Tanka linija, 
gladkih, gracioznih smeri,
nežnih, idealnih črt, 
podoba živega boga.

Dve grajeni za ples,
dolgi, dolgi loki,
počasni, čutni gibi,
premiki plešočega čustva.

Slovo.

srce boli,

rosno je moje oko.
Pogled.

Težke so besede,...

Nekaj neumnega se mi je zgodilo.
Ja neumnega !
Pa kaj za to !
Včeraj sem se spotaknil ob krokodila.