Dlan spominov
Prvi jutranji nasmeh.
Beseda.
Nebo.
Obsijano ali temno.
Kamen ob poti.
Veter.

prve podobe
otroške igre
so pršele na
priprte veke
dvignjena pod obok
temno modre noči
me...

Vse neskončne poti se nekje končajo.
Nekatere prej, druge kasneje
vendar končajo se vse.
Čarobnost občutka se i...

Vse kar vidim so ikone
ikone svetega sveta.
Z svojo voljo,
ki mir mi ne da.

Svet krojijo blečeče sanje,
sanje neumnih ljudi.
Vrtoglave misli
spuščene bežijo.
Besede zabadam v tvoje...

Dišeča svečka.
Vendar povsem brez vonja.
Zazrem se v plame.
Vid postaja vedno bolj meglen.
Še bolj kot ...

Gledam si dlani,
posipane s semeni.
Že kalijo.
Čakajo na presaditev.
A nimam zemlje.
Niti lonca.
Niti vrta.

Čeprav obstaja čas in mi v njem
In kar občudujemo je prosto
Kar spoštujemo spoznanje
Da vse je lahko nič in nič je vse

Nekoč v prihodnje pa bom pozabila
kako zelo rada bi se te zdajle dotaknila.
Spet bo vse po starem, tako zelo lepo
Beri dalje...

Luna na nebu sije,
senca se za drevo skrije,
strah zemljo prekrije,
ko v senci zlo se razlije.