Biti dlje časa brez objema, poljuba…
Nehote postajaš mumija, neobčutljiva na spomin poletja…
Si nezmožen premišljevat o nečem drugem, ker si ujet…
Sploh se ne želiš osvoboditi, kajti všeč ti je ta svet!
Nestrpno pričakuješ mehke ustnice na svojih otopelih,
kot križani čakaš usmiljenje na razpelih,
Upaš…

Kam gre svet.
tako bolan in razvnet,
z željo po krvi,
kdo bo v vojni prvi?

Čar poletja
šepetanje o ljubezni.

Šumenje vetra
želja v obeh.

Žuborenje potočka
poljub in nasmeh.

da se zavijem v meglice večera
da mi mraz umije želje
in mi vino napolni telo
s poljubom v trebuh

V vijolični večerni ulici
strmim v daljavo
vse do naslednjega križišča
do katerega me loči
natanko trinajst
srednje dolgih korakov
in tvoj zalezujoči pogled