Lakota, smrt, bolezni so v zraku, človek, prestrašen, sam tava v mraku, vedno več ljudi pograbi za meč, NE ZDRŽIM VEČ!

Moja boš,
saj tako si želela,
ali ne?!
Ustavi se,
se bova poigrala,
to bo mala šala,
jaz ...

Po tihem parku,
premočen z mesečino,
sprehajam senco.

Prihaja mrak,
spet zrem v zaton...
Ne vem zakaj?
A znova v sebi
čutim te močno.

V tem zimskem času urejam si spomine
od mladostnih dni pa vse do zdaj,
iskal sem vedno mir v sebi,
da bi isti b...

Tistega sončnega dne v februarju,
ko bil sem sam, zapuščen,
taval sem po mestu tem,
zmeden in osamljen.

Razblinjajo se nežne sanje
Vse upanje, pričakovanje
Ki je kot tanka nitka vtkano vanje
Kot nežna meglica
Nad samotnim jezerom Beri dalje...

Kaj je življenje,
Kaj je trpljenje,
Kaj je ljubezen,
Kaj je veselje…….

Modrost, ki je bila, mi je splahnela.
Vrline s katerimi si me hvalila,
sreča, katero sva z' resnice pila,
vsaj pri meni,...

Mravljinci prebujajoče se želje.
Drobci stkani so v nevidne nitke.
Drsi pogled, padajo čez obleke.
Skozi lase me vonj tebe p...