Jata ptic
klic noric
mati z vislic sina draži

Kdo?
Antropološka bit,
človek-mehanski junak,
z uprego urbaniziranih konj z zlatimi uzdami in svetlika...

Kdo sem jaz, da sodil bi o drugih,
kdo drugi, da sodili bi o meni?
Človeštva senca, tavajoča sem v temi,
Beri dalje...

Zasačim se ob mišljenju,
ki več ni tema moje glave,
ki blodnja je preteklosti
in grozo doživim.


...

Z bodečo žico obdane
srca razklane
kljuvajo mi črne vrane
krvaveče rane...

eno samo besedo iz tvoji ust,
pa bom tvoja do konca,
do konca življenja.

in ko boš odletel st...

počasi trka
celo na moja vrata
nova pesem tisočletja
ki se svetlika v tvojih očeh
in se nariše na tvojih ustni...

Nisem dovolj močna,
še vedno lebdim,
nimam miru,
sama ne vem za čim
to tako hlepim….

včasih jo nemo gledam
sprašujem
ko se bosa prestopam

na ošiljenem kamnu
zaplešem
na konicah vseh misli Beri dalje...

Nisem več otrok...

Sem ženska, ki čuti
in ni mi vseeno kam usmerim svoje peruti.