Z rahlim priduhom prašnate zemlje
in zatohlostjo rane mladosti
je ožemal življenje,
da kakšna bi kaplja od njega
še plodna tla ...

Na svetu sem, da diham,
diham zrak kot ti.
Na svetu sem, da rišem
zamaknjene sledi.
Na svetu sem, da gledam te,
da gl...

Prvič pišem pesem svojega srca le zate.
Majhna sem, v meni bolečina.
Vem, ljubil si in ljubil boš, več mene ne.

Namočena siva jesen,
tožeč je moj zven
in se gubi v poljubu jutru
in se dobi v kljubu vetru
namočena siva jesen. Beri dalje...

Utrinjam trenutke spominov,
lepljive pijavke,
vladarice telesa.
Kradejo mi dolgočasje v dnevu,
zabolijo zloženi
Beri dalje...

Prijatelji odhajajo, ostajaš sam.
Ne vidiš jih,  a jih držiš v spominu.
Prepoznaš jih, oni te ne vidijo.
Ostane...

na oknu moje sobe gojim kaktuse,
da bi bila trnjeva pot tistega, ki bi hotel priti k meni...

V krempljih ( na krilih) svobode,
nešteto končnih poti.
Pričakovanje odločitve,
morda rešitve..., ki je ni.

...

Kje se rodi in kam gre,
zakaj se poraja in kako kar umre?
Je ena sama in ta edina prava?
Je okus njen sladak al...

Napisane pesmi,
so imele namen.
Niso ga dosegle,
zato več ne pišem.

Več te ne rišem,
port...