VROČA,KIPEČA,SLASTNA
DAJE SVOJE BISTVO,
SVOJO ŽENSKOST,
SREDIŠČE OBSTOJA,
VZROK MOČI,
ZANIKANJE ODPORA,
PREMIŠLJENOST SLASTI,

Ko misli spat gredo
Posteljejo si posteljo
Se pokrijejo z odejo
Povedo si pravljico za lahko noč.
Zaspijo same -
Resnično to želijo?

Kod hodiš senca zdaj tegobna,
kam nese te spev norosti?
Spletaš vence solz že zdavnaj pozabljenih,
obujaš prah spominov v kot potisnjenih...
Kdo sploh si?
Podoba nenarisana,
notranjost neizpolnjena,
osebnost izbrisana....

Ti za seboj ne puščaš sled v snegu,
svojo pot gredoč, ne oziraš se nazaj.
Ti si zadnji jesenski veter v begu,
ko odhajaš jaz nikdar ne vem zakaj.

Kronika časa od rojstva do dne,
ko nehaš pisati in se končno ozreš
čez ramo, objameš s pogledom nebo
in vidiš za sabo vse, kar je bilo,
kar loči od vseh te ostalih ljudi,
to tvoje življenje, te tvoje sledi,
ki puščajo lastni koraki jih v tebi,
rane, ki v času zadajaš jih sebi;

Poletel skozi dim
umazal si je krili svoji
črni krokar.