|
Od vijolica
|
|
Nenadoma sem postala utrujena.
Na vlaku je prijetno toplo,
A postaja vroče. |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od vijolica
|
|
Treba je govoriti.
Treba je pisati,
Pa čeprav turistične vodiče. |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od vijolica
|
|
V praznem popoldnevu
Zveni tudi svetloba,
Odbijajoč se od mladih kostanjevih listov,
Ki po tlakovcih rišejo odtise svojih dlani. Steklenica je še vedno zaprta, |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Amadeus
|
|
Zrcalim svoje misli v nebo.
Čutim trepetanje zvezd.
Njihov strah.
Črnina mojih zenic potemni nebo.
Zvezde popadajo na tla.
Potopijo se v morje solz.
Ugasnejo.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od vijolica
|
|
Moj prezir do ljudi
Ni skoraj nikoli večji
Kot ob devetih zvečer, |
|
Beri dalje...
|
|
|
Od vijolica
|
|
Kot kamen se je potopil
Pod površino robov,
V zeleno globino tolmuna,
Da se je stopil z vsako vodno kapljo jezera |
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 501 502 503 504 505 506 507 508 509 510 Naslednja > Zadnja >>
|
| Rezultat(i) 3037 - 3042 od 4118 |
