ŠŠŠŠ...
Pusti podkožju svoj čas in voljo,
da krika in šelesti,
da se smeji, ko se pretaka žaromet skozenj.
Kakšno?
Katero šumenje slišim?
Korak po dnu želodca, ki obtežuje trenutke pod pasom.

Pobegli trenutki
korakajo po sivem šepetu,
ki pravi, da čakaj!
Človek, ki ima potrebo po Č!
Ta, ki ga sili k papirju
in ga vleče kot magnet.
Čisto vse je Č! (Asociacija I.)

Dotiki, ki žarijo bolj kot modri plameni,
trenutki, ki poenotijo vse najmanjše celice,
da se lahko imajo rade.
Kri naenkrat zmrzuje in vreje.
Vse kar je organsko naenkrat postane visoko,
še višje! 

Prebrisani atomi!
Glej, kako lezejo po rdečih, kisikovih žarkih.
Glej, kako dihajo sredi vakuuma!
Nasmeh se prikrade na ustnice
    - prej kot se kisik spremeni v ogromen krohot.
Logično!
Višek vsega pa je v ponedeljek zjutraj,

Hladna kava za malico,
bolan trebušček sredi želejaste žogice.
Kako lepo jo je opazovati od zunaj,
kako je dober občutek
in počutiš se močnega.
Megla ti zasipa misli
in vidiš samo še druge!
 

1

Vsak mesec slavljena angelska roka
odpira šampanjec pričakovanja
smisla. Iz mene vre rdeč studenec
luščenja prostora za telesce. Človeško
navadnost prekrije občutljiva koža,
še rahlejši ščit.