Nisem utopljena
v neizgovorjeno
besedo.
Le plavam v njej.
In iščem glas.
Da te izrečem.
Brez besed.

Rodim se.
Zajočem.
Živim.
In poljubim.
Tvoj popek.
Moj svet.

Nikoli si ne bi stavljal pred
oči so ponekod samo luknje
kamor padeš in si izpljut
odplujem v večere ki ujamejo
met med včeraj in jesenjo.
Mavričast. Sem sen pesimizma in
sladkih dehtenj.

Zlata nit se vije skozi moje sanje.
Čarobno jutro prebudi me s svojimi poljubi,
požgečka me nežno
in obljubi mi začaran dan.
In spet se nit prepleta z mojimi lasmi,
začutim njen nasmeh, vabljivo šepetanje. 
Začudeno zazrem se.