1

Bela v belem
ješ sneg iz dlani,
lačna dotikov
v ogledalu sneži.

...

Odrezano drevo...
Kar tam nekje, na sredi veličine.
Pod njim jezero, zledenelo,
z odsevom nekega odtujenega življenja.
N...

Še včeraj sva se brez razloga smejala.
Danes pa si kot dva nasprotna pola
brez razloga puščico jeze nemo podajava.
Niti gledava ne k...

Presekano ležim v izolaciji
Vsak spogledljiv pogled
me vodi v samotno realnost
Vsak tih dotik kože
mi sleče smisel Beri dalje...

Kaos je postal red, nauk je postal vseved, čas se je spremenil v nekaj kar pomembno ni, dotik je stik, ki združil je telo s telesom, približalo j...

Pravili so, da onkraj meje
se sonce se prijazneje smeje.
Vsega tam je na pretek,
da je tam se beli sneg.

Roze, da so alpske, k...

Sebe skrivam v črni skrinji tujih oči.
Iščem utripajoče meso - moje v tujem.
Kos lesa le nemo leži v skladišču in čaka.
Čaka na ogen...

Nemo čutim brenčajoče dotike neznanih občutij,
vrtim se po sledeh zrcalnih postav
pozabljenih podob nekje v posutih rovih zavesti.

Ni me čakala v preddverju življenja,
ne na končni postaji v polmraku luči.
Ne na peronu. Vlak tiho drsi...
Sneg v kosmih ...

Požiram solze.
Vsaka solza bi lahko bila beseda.
Sem le morilec lastnih misli,
jih z izdihom dušim
in maskiram...