Požiram solze.
Vsaka solza bi lahko bila beseda.
Sem le morilec lastnih misli,
jih z izdihom dušim
in maskiram...

V tihmu sredogorji,
sred hribu pa dolin
na potice skorji
sonce, v kotcu tam, spomin.

Posušeni duh pomladi
...

Plesen.
Levo in desno se prepletajo roke.

Divja leta divjih mož
obešena na steno zapuščene hiše...

dvoje možgan si puščam rasti, da bi razumel svojih senc govorico
dva dni in sedem sonc brezdelja sem pomočen v kri
nemalo me moti to sede...

Me vpraša, iz dlani v prihodnost vidi,
zlatih prstanov ima kot prstov,
prodornih oči, a denar v naprej želi.

Nič ne ...

Kam zreš to jutro preko morja... daleč,
ko se tvoje srce odeva v peno valov?
Kam zreš prek divje gladine v orient; ...

Sanje ujete v resničnost, vpete kot konj v kočijo,vlečejo za sabo sedanjost in ji dajejo čarovnijo. Težek je tovor življenja po tej ...

Odhajam!
Izbrala sem srednjo pot.
Ne levo ne desno,
naravnost.

Naravnost,
to moja je pot.

Moj vlak Življenja na postaji Dvom obnemi,
drugače dan za dnem naprej hiti
in v dolge črne noči bedi,
ampak, sedaj že dlje č...

Objeta v času, ki nežno beži
med prsti kot pesek beli polzi
in išče del tebe v meni to noč.