Sedel sem ...
v temni sobi
Okoli mene
temni ljudje
Na temnih stolih
Pri temnih mizah.

danes, prvič:
perje pod obutvijo časa
lebdenje
nekaj besed nad tlemi
brez kazalcev
pripeta na neskončnost
v glasni tišini

Avtomobilske luči
me odsevajo in verižijo
na vse strani
v neskončno temo večera.
Čutim zadušljivo odvečnost
utesnjeno v
ničevost minulega dne,

Kot suha močvirska trava,
porumenela in okrašena z ivjem,
sama v zimi srca,
kljubujem prodiranju tvojih misli,
rešujem svojo hladnost,
preganjam tople nesmisle,

Ob soju sveč v družbi tihi,
ob zvokih in ritmih latina
pomislim……
sem res sedaj tukaj ob njih?

Sedim in se poglabljam v mislih,
kje sedaj trenutno bdim……

Smer, poti, mir, želja.
Pogled v sebe.

Rana pred časom narejena,
še polna nezdravih misli,
tava in blodi po moji duši.