teman oblak mu je srce zakril
ostal je v temi obsijan
z mesečino njenih vek,
izgubljal se je sam
v njenih modrih oč...

Vse skupaj vrži
med pomije!
me spomni
glas iz daljave
spotikala sem se
po starih
kamniti...

Zagrabi besedo za zadnji dve črki in
ji v maniri starih mojstrov rezbarjenja vžgi bogato okrašeno inicijalko
Tako ji boš priskrbela nad...

Med te pregrete rjuhe lovim
prve sončne žarke. Oko, letim
na podobi tvojega izraza,
ki zadovoljno dahne naj žme...

Ko tonejo oči
v nabranih resah
nebesnih Spokojev
poletnega obzorja
prav preden se zgosti
v jasno črnobelo Beri dalje...

Sivina zemljo
stiska, rosi ležernost.
Postelja diši!

Objemi me, bleda mesečina,
edina, ki še zvabiš nasmeh
na moj truden obraz.
Jesensko kalna je jezera gladina
in v...

Tako si moj,
a več kot jaz;
kot nek opoj,
ki ga vzel je čas.

Da si dovolim sanjati.
Da si drznem.
Ne smem.
Ne smem.
Ne smem.
Je sanjati napak?

Telo mi drhti,v silni omami srce valovi,
kot plima oseka pretakajo se,
občutki veselja - ali to ve?