Letenje na krilih iluzije
do žgočo slepe bolečine
sledim v svoj jok
da dobim svoje solze nazaj
izgubil sem jih vse do suhosti mojih oči.

Če bom padel v mojo predajo
se bom zbudil slep?...

Topli pogledi, iskrive oči,
ni strah me prepadov, mi burijo kri...
je svetlo ozvezdje, je jasno nebo,
prinašam svetlobo, da lahko zrem v temo!! 

Vojaško zelene hlače, so bile zamazane z glino.
Njene roke so z milino in surovo odločnostjo
ustvarjale novo podobo iz  preteklosti.
Na robu mizice na pol pokajena cigareta.
Ob steni barake, na drugi strani mize,
sedi njen prijatelj.

Tišina in vendar se sliši
šumenje morja,
tema in vendar se vidi
luč bleščeča vsa,
mir in vendar se čuti
drhtenje v globini srca.

Sem jaz in je ona.
Ima moje oči, ki gledajo v njeno dušo v meni.
Obstajava le takrat,
kadar med nama stoji ogledalo.
Dve strani, dva svetova
in midve kot vez, ki ju združi.
Midve kot venec življenja in sanj.

Že lepo in prav, da ne kadim, brez tega se da.
A prav nič pohvalno ni, da ne morem piti.
Brez opojnosti izgubim svoje bistvo,
ne morem se veseliti, še manj pa žalostiti.
Brez alkohola je vse, vse je eno,
brez alkohola niti umreti več nočem.