Tukaj je doma veter.
In tvoje dlani.

Daleč od prodanih nasmehov.
skrito za tvojim ovratnikom.

Trebali bi pisati pisma
obnoviti zaboravljenu umjetnost,
pustiti slova da se savijaju poput tijela
želje razljevaju
kao da bi ih papir mogao zadržati.

U blizini neba,
ljubavi moja jedina,
postoji beskrajna čežnja.
Pod tim nebeskim svodom,
neprekidno čeznem za tobom
i najtiše što mogu,

Raztreščene opeke
Odkrušen omet zidov
Razbita okna
Pokozlan hodnik
Pijanec v kotu
Igla na tleh
A ne vem zakaj

Danes sem čutil
svoj zadnji včeraj.
Šele danes
sem zvedel za jutri
in tisto kar prihaja
z nanašanjem
barvnih tinktur
med obrise črnega.

Najina koža se poigrava z Usodo.
Pora ob pori utripa
v ritmu nespočetega srca.
Nepovabljena se znajdeva v nebesih
in zavrneva vlogo Stvarnika.