Medplanetarne asociacije
paralelnih zidov
šumijo skozi
razredčeni zrak
ustvarjenih svetov.

V kavarni sem jo slišal
čisto potihem, nato glasneje
in spet tišje. 

Komaj opazne razlike med držanjem roke in okovanjem duše;
Ljubiti ne pomeni nagniti se do tal.
Poljubi ne pomenijo pogodbe, darila ne obljub.
Porazi z dušo odraslega in žalostjo otroka.
Zorati svoje poti danes.
Posaditi svoj vrt, ne čakajoč na rože tujca. 

Porumenelo listje počasi pada z vej, veter vsakega posebej ponese na mrzla tla. Mrak se že spušča z neba, že čutim kako mi sivina objema srce. In že so se nam prižgale srebrne zvezde na proti neskončnosti odprtem delu

Na tvoje ponosne
prsi junaštva
sodobnost nanaša rjo.