knjigo pišem zgolj v sanjah
realistična slika moje države
& razbite sanje vseh tistih, ki nam sledijo

Si v mojih ustih, na zobeh
Na mojih licih in v očeh
V ušesih in laseh
Na prstih vseh in v dlaneh 

Nekdo je vstal, nekdo danes mora
vstati, se dreti iz višin dvora,
da vijejo roke fig prezrti,
ki jim ni notranjost nočna mora.
*
Nekomu je vstal, steni zavrti
je dal vrečko na glavo s krti,

Resnica
svetlejša od svetlobe senc
svetlobe v njej
lesk njenih oči
zrcalo njenih zrkel
sonce ki ga kliče
zemlja, ki se smehlja v njej.
Meni? Tebi?
Z nama svetu.

Ko pod ušesom
žilo prerežeš -
izkrvavi.
Prerezal sem...

Ko ti zadiši pokošena trava,
vohaš smrt. Mrhovinar.
Ko te gani šopek cvetlic,
gledaš smrt. Mrhovinar.
Ko se cediš nad zrezkom,
si odgovoren za smrt. Mrhovinar...