S palico in pestjo, tako gre to pri nas.

Rotacijski kristusi izmenjavanj zračnih mas
Lebdijo v polmraku nad tisočletjem.

Mesec je razširjeno rdeče oko kontinenta.

Sklonjenih glav pronicamo v noč.

Hodiš.
Mimo belih hiš in svinčenih streh
in skozi park, kjer si ves sklonjen
in leden pozabil svoj nedolžni smeh.

Ne veš če je zadnjič.
Ne veš kdaj bo zadnjič.
Upaš da je blizu dan praznine
a je daleč,
ker se bojiš ostati prazen.

Rad opazujem žejne živali,
Kako izginjajo v drhteči vodi.

Ko sem bil mlajši se je na gladini
Kdaj pa kdaj zasvetlikal odsev kovinskega zobovja.

...in kralj in kmet in vsi ostali so na trgu prodajali žito...

Praznik je, ko zagledajo
zrelo jabolko na drevesu.
Starka se skloni in ga utrga.

Včeraj so razčetverili konja.
Bogovi so se smejali,
ko je povleklo glavo na vzhod.

Za vojašnico seksa mlad par.

»Za lepoto pisave
je potrebna potrpežljivost,«

Si je rekel
in nastavil
svinčnik na papir.

Včasih so možgani
pač na pravi frekvenci.
Nek tibetanski menih naj
bi tako preletel petnajst metrov.

Sonce me je spremenilo v prah.
Bil sem grozno razočaran,
da sem umrl tako klišejske smrti.