Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Spet misel mehka na blazino pade,
ko se zvečer zastori vek zaprejo,
ko roke ga objeti več ne smejo,
in v nek drug čas zabrišejo se nade.
Ponoči sanje svet ji nadgradijo
in v njih potvorjenih resnic zakladi
jo božajo na goli promenadi,
ki ji preseka stkano domišlijo.
Dokler bo v mehkih sanjah se krojila
in krpala brez časa in prostora,
ne bo še v jok vsakdanjosti prelila
vsega, kar zanjo trdna je opora.
Čeprav le sanja, pa ni pozabila,
da z jutrom brez blazine v svet spet mora.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a Providence, v 24-12-2008 01:49,
1. pillow-talk ...
"V neštetih možnostih (a stoj! – ne upaj!) Se mora zdeti mi samo pravično, Da v enem izmed teh svetov sva skupaj."
Tole poznaš, je nedavni produkt. Pred reci piši 16 leti pa sem v eni pesmi zaključila takole:
A vendar spominov ne moreš mi vzeti, ne moreš mi vzeti sveta mojih sanj, v katerih sem srečna tako kot pred leti, ki spremljajo v noč me, zbudijo v nov dan.
And guess what? It still holds! Bloody pillow-talk! P.
Objavil/a isoncek, v 24-12-2008 10:50,
2. blazina
P knows..
!
ah, ja tile svetovi so tako ...nedosegljivo daleč in tako nevarno blizu. Hvala za oceno (in podporo)! Lidija
(1 glas)
