Napisal/a duovox, v sobota, 18. okt. 08 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Prevzela roža me, njen cvet vabljiv,
čarobnih barv, postal je poželjiv,
ko gledam jo, je kakor sanje,
v lepoti, vonju me objame.
V lepoti iščem ideal čistosti,
kot rosen cvet minule je mladosti,
ko solze vselej so se posušile,
v srcu brazd nikoli ne pustile...
V daljavi lik se staršev mi izriše,
najlepših dni, mladosti mi izpiše,
prijatljev mnogo zemlja mi prekrila,
na njih spomin v globinah mi srca pustila....
Srca utrip se mi spreminja,
ko zloba se prerada vdinja,
kot neželjen sopotnik ovira,
da svojo pot srce si utira....
A cvet prelep prežene misli, zaživi,
Čeprav se čas izteka njemu, naših dni,
občutek je topline premočan,
da me osreči, mi polepša dan...
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|