Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Samota

Samota Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Athene noctua, v četrtek, 02. okt. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

V samoti tihih sten,
iz toplega svetlega lesa,
mi mirno odžiga duše stenj
in se srce prav nič pri sebi ne kesa,
lepota lesa,
sam sem s svojimi mislimi
zloženimi kot deske svetlih sten
in končno da življenje
je priteklo v moj mlin,
da sam objedam skorjo
a zunaj tožeče oglaša se kalin.
Kako nestalna je življenja reke pot,
ko nas vabi dalj in dalj v ginot.

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo