Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Moj življenjepis II

Moj življenjepis II Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a rafko, v ponedeljek, 03. jan. 05
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Vlak pa vozil je v daljave,
čez bregove in poljane
v  Srbiji jaz vojsko sem služil,
da domovini sem se oddolžil.

Zjutraj znašel sem se v kasarni,
bolj bi mi pasalo,če streznil bi se v domači kavarni
kak direndaj je to bil,
vsak je po svoje nekaj vpil!

Še dobr,da sem stripe včasih bral,
da sem za silo Srbsko znal,
da sem vedel kdo kaj govori
in kdo nam mater psuje kr v tri dni!

Najprej sem se moral pojstlo naučit postlat,
preden sem šel lahko na njo spat
pa obleko vojaško sem dobil
uh,kak siromak sem v njej bil
nč mi ni blo prav,
najrajš bi jo stran zagnal!

Vse smrdelo je na naftalin,
pa še ostrigli so me na balin,
čist sem scagan bil,
pa en desetar je kr naprej name vpil,
mi je jebal vse po spisku
name se je drl,ko peder v discu!

Če bi nam puške kdo razdelu,
verjetno bi se kr ustrelu
tk sem scagan bil,
pa tisti dan nisem še nč spil!

Pol sem se pa mal v roke vzel
in jaz njim jebat mater sem začel
sem imel vsega dovolj
sem vpil,da je blo joj!

Pa so me hotli kr v čuzo zapret,
pa sem vsakemu posebej obljubu povračilni ukrep,
nevem, zarad čega sem se ven zmazal,
a v zaporu se nisem prikazal!

Sem kmal ugotovil,da z vojsko se ni za igrat
in začel sem se malo manj za neumnosti  gnat,
sem puzal in se streljat naučil,
pa na kurz sem hodil,kot bi šolarček bil!

Izučil sem se za vezista
sem zato večkrat stopil,kr tako do internista,
kr tako,ker veze sem imel,
pa marsikaj početi sem smel!

Tudi na straži sem parkrat stal
v zvezde gledal in obupoval
kje ljubca moja si zdaj
oh kdaj šele pridem k tebi nazaj?

Sem ji pismo napisal,kako je hudo
da z mano delajo fejst grdo,
moram na straži ponoč stat,pa cekrete prat
pa pojstlo si sam postlat!

Pa ponoč,ko sladko spim me zbudijo
in mi puško v roke tiščijo
"diž se uzbuna gremo v napad"
madona gremo v napad-jaz pa sem brez gat!

Dolgo ni odpisala,a ko pismo sem dobil
sem se zgrozil
me je kurba izdala in si drugega izbrala
o ti prasica,ko sem jo zapustil,pa je bila še devica!

V vojski tako počasi je mineval čas
o kdaj šele se vrnem prijatli med vas
o kdaj šele se ga bom lahko napil,
pa dekle novo si dobil?

Po 5 mesecih veliko prostega časa sem imel
pa zato,da sem se zamotil,vse sorte sem počel
nože metat sem se naučil
še muho v letu sem dol zbil!

Sem  vodniku kapo z glave z nožem snel,
pol pa bežal,da me ni ujel
takrat so me hotli zapret
in norije v meni z batinami zatret!

Takrat sem k pameti šele prišel
in zatrdno obljubil,da kaj takega več ne bom počel
pa še šnopsa jim prinesem,
če brez resta in batin jo fajn odnesem!

So se z pogledi kr zmenili,
pa me za 3dni domov spustili
so že vedeli,da se ga bodo lahko fajn napili1

Ko pa sem se vrnil je  Poročnik na kapiji rekel"hopsa"
ko zagledal je 5 litrov domačega šnopsa,
ko mi je hotel flaše razbit,
skor jih je dobu po rit!

Pa sem mu lepo razložil,
preden bi mu jih komandant po grbi naložil
za koga je šnops,
pa je spet reku "ops"!

Odšel sem pol na tisto mesto,
kjer začeli smo z tapravo fešto
stari vodnik bil je prava pumpa
pokazal je kako se po srbsko lumpa.

Ko glaž šnopsa je popil,
ga je čez ramo v steno zagnal,
pol pa roko nastavu,da sem mu drugega dal
smo glaže kmal vse razbili
pol smo pa kr iz flaše pili!

Še dolgo v noč smo pili,
kot da smo bratje-se veselili
smejali smo se na vsa usta,
kot klovn za pusta!

Tako počasi  minevali so dnevi,
ko prišel jedan,ko bom doma že drevi
seveda smo  se z prijatli poslovili
se ga ornk napili
pa par šusov smo  v luft spustili,
da nas v kasarni  prekmalu ne bi pozabili!

To bilo je smeha in veselja,
ko smo se na vse konce naše Jugoslavije razkropili,
a še prej zatrdno obljubili,
da se ne bomo nikoli pozabili!

Tega je zdaj že dolgo let,
nevem,kolk nas je od teh še sploh na svet
nekatere je Jugo vojska že pobila,
druge v revščino je obrnila!

Ko se je 1991 leta vojska pr nas začela
je naša vez med nami ugasnila,
prokleta politika je to naredila;
da je nas prijatle v boj med seboj pahnila!


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo