Napisal/a marina45, v četrtek, 30. dec. 04 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Zastor je padel, predstave več ni, luči so pogasnile, dvorana se temni….
Le moja postava, še ob izhodu stoji, in premišljuje, kaj se tukaj godi…. A res, je življenje, vse samo igra komedij in raznih tragedij, ki vse preveč hitro, mimo mene beži, a jaz ne dohajam ji…. Pa sem enkrat , tudi jaz tako živela, v tej igri blestela, bila njena glavna igralka, a zdaj sem še samo zadnja spremljevalka… Žalostno, brezciljno zapuščam to dvorano, odtavam kdo ve kam, ker igrati več ne znam……
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|