Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow OTROCI AFRIKE

OTROCI AFRIKE Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Yasmine, v nedelja, 06. jan 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (2 glasov)
 

Tako majhno bitjece,
tako nedolžno,
že vnaprej obsojeno na smrt,
smrt, ki mu je bila položena v zibelko.

Muhe, ki sedajo ,
na njegov lep obraz.
Nasmeje se, ker ne ve kaj to pomeni,
smrt že čaka nanj.

Ni nikogar, ki bi skrbel zanj, se mu posvečal,
le nekaj prostovoljcev,
a ga ne vidijo vedno,
ko pa je še toliko drugih.

Ne, ni edini,
ni edini, ki je obsojen na življenje brez življenja,
še veliko jih je, afriških otrok,
otrok, ki jih bo umoril aids.
Počasi a zagotovo. Hirajo, razpadajo pri živem telesu,
a na njihovih obrazih se riše nasmeh.


Ne zavedajo se kaj jih čaka,
ne zavedajo se, da bo njihovo življenje
krajše kot bi moralo biti...
Ne zavedajo se morbidnosti,
ki veje iz njihovih oči,
čeprav so lepe.

Ne vedo kaj pomeni živeti,
ker ne bodo nikoli resnično živeli.
Zdravilo nikoli ne bo prišlo do njih.
Morali bodo umreti.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (2) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 07-01-2008 21:58,
1. Otroci ...
ja, pesem, ki krici po pomagajte ubogim otrokom...po drugi strani me pa vedno zaboli, da je tudi v nasi preljubi domovini veliko otrok, ki z velikimi, otoznimi ocmi kricijo pomagajte nam... 
res je, ni primerjave, a vendar ... 
 
lp, ajda
 

Objavil/a Sky, v 16-01-2008 13:00,
2. Ubogi oni...
Ne morem si pomagati, da me ne bi zmotil val usmiljenja, ki se mi zdi, da veje iz pesmi. Morda sem idealistka, a verjamem, da je vsakomur naloženo breme, ki ga lahko nosi. Kdo smo mi, da smemo presojati, da njihovo življenje ni življenje, da nikoli ne bodo resnično živeli? Nam nasmeh na njihovem obrazu ne pove, da tudi oni živijo? Da se najverjetneje ne ubadajo z vsakodnevnimi prčkarijami (vem, da to ni beseda=), ki jih je naše življenje polno, da niso pod stresom zaradi zunanjega izgleda, zoprnih šefov in tv reklam... Da morda živijo kratko, ampak zares živijo - in njihovo življenje je polno "resničnih" skrbi, in zato tudi samo po sebi bolj "resnično" od našega... Ne pravim, da boljše, a ne upam si trditi, da slabše. Pa brez zamere, pač različno gledava na isto stvar. Komentar samo v razmislek, morda drugi zorni kot. 
 
lp A 
 
Btw, vsi smo obsojeni na smrt - morda danes, morda jutri. To je edina stvar, ki jo bomo v življenju brez dvoma storili :)
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo