Napisal/a tomm, v petek, 26. okt. 07 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Sestavil sem besede takšne,
ki tvorile so smisel mil,
ujel v njih sem vseh trenutek,
ko vprašaš se zakaj si živ.
Zakaj rodimo se na zemlji
zakaj smo si različni vsi,
odkod toliko ras, jezikov
vsak mora bol začutiti.
V svojo voljo se poglabljam
mi um razširja se v modrost
v svetlobnem siju me ljubezen
nagovarja naj ji dam prostost.
Naj vendarle iz srca razširim
njo, ki me dela božjega,
naj jo nikoli ne zaklepam
v trmo, jezo pregrešno.
O jaz, ki vidim črne vrage,
ki plazijo se po poteh
zasužnjit hočejo ljubezen
s sovraštvom svojim do ljudeh.
Ko bo beseda vseh radostna
nas bo svetloba vodila
sfera tistih, ki ne vejo,
bo iskra nje umirjala.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|