Napisal/a Ajrin, v sobota, 29. sep. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Brezčasno potujem skozi
iluzijo misli.
Zaganjam se skozi valove sanj.
Poljubljam podobo svoje platonske ljubezni.
Hlepeče koprnim po dotiku prave ljubezni.

Vse so le sanje.
Sanje brezčasnega potovanja,
ki me neskončno vabi v svoj objem.
Trpim zaradi nevednosti iluzije.
Napajam se v studencu vode hrepenenja.
Miselna globina pušča v meni globoke brazde obupa.
KLIK.Stopim na pot reale.
Ni zanosa, je pa resnica.
Resnica plehkosti.
Resnica, ki boli.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)