Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Obratno!

Obratno! Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a APOLOGIJA, v sobota, 24. feb. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Zrem v človeka, ki se temni noči
v bran postavi.
Ne razumem, zakaj tako pogoltno
nikoli sonca se ne brani.

Iz oči svetloba, neprekrita
mu vznesena sije.
Ne razume, zakaj v drugih
nikoli zaznati ni je.

A jaz vem, da svetloba
svojo igro snuje.
Za zaveso,
ki avtorske pravice ji rešuje.

Pa tudi teme temna
ni brez svetle te svetlobe
in kaj kmalu izgubi
pridih resnobe.

In končno...

Pogled na besedah izrečenih mi zastane.
Njegovih hladnih.
Zdi se, da svetloba vsa,
ki jo premore v
bližino njih sama ne zmore.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo