Napisal/a ury, v sobota, 30. dec. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Tam v mestecu malem stojiš,
prej kot objekt
bojišče nevidnih pasti se mi zdiš,
katerih zanka
okoli vratu prisotnih se zajeda.

Med nihajočim valovanjem
nemirnih duhov
še vedno svoje bistvo vršiš,
da v srca odprta
svoj prvi nagel miru nasadiš.

Mi pa kot črede ovac
k planjavam hitimo,
da v oskrbi dušnih pastirjev
svoj kos zemlje
pod soncem si priborimo.

Hvala vam merkanti
naših lastnih poti;
hvala vam človekoljubi,
da jutrišni dan se prijaznejšizdi
in naj Bog vas obilo blagoslovi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)