Napisal/a Shaolin, v sobota, 16. dec. 06 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Cvet posušen in ujet med platnice.
Dvajset pomladi odkar je cvetel.
Plaho dotaknem se roba cvetlice,
k prsim ponesem ta čudež zbledel.
Dvajset pomladi in dvajset jeseni,
dvajset poletji in toliko zim...
V roki še vedno je cvet kakor včeraj
ko si pritekla v naročje mi z njim.
Nežno ga shranim v to knjigo spomina,
kakor, da v rokah kelih držim.
Zunaj pričenja spet nova se zima
in v bele snežinke osamljen strmim.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7)
|
|