Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Noč.
Na nebu horda gluhih prič
stražari marš obsojenih na temo.
Korak.
Drug za drugim izgublja blišč,
ne bom več pel o sreči kamor gremo.
Mladosti sanj že dolgo ni,
pokončne drže in čistega obraza
na varno vlečem dušo pred okovi
V žepe trosim žarke iz preteklosti,
na oder naše skupne pesmi, ki jo danes tulijo volkovi
Pesnik ni več živ
bo kdo opazil dan brez zore,
bo vedel kdo, da vsaki grad,
pa naj bo zlat, zgori,
ko presahne zadnja kaplja vode.
V brezčasju tava sam okoli
pod težo praznih upov
išče, da bi razumel.
Še en stih za svojo zadnjo pesem,
in trenutek, da bi jo zapel.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
