| Napisal/a svobodna, v četrtek, 07. dec. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ko ne mogla bi uzreti
tvojih oči,
bi sonce ne moglo vzhajati
in čebelji let bi bil neslišen.
Cvetlice bi ne dišale,
ne uzrla bi smole na smreki,
ki se počasi izteka v soju luči.
Kobilice bi ne bile lepe
in noči ne bi zadremale na mojih ramenih.
In kaj sedaj?
Ko tvoje oči v meni prebujajo
smehljaj v srcu.
Trpim bolj,
ko te moje oči smejo gledati,
a roke moram zadržati
preden bi te utegnila objeti.
Te v svoje srce zajeti.
Čakam rešitev problema...
Da, problema,
ki me razvnema
in ubija v trenutkih sreče.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
