Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Med brazdami

Med brazdami Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a ježek, v ponedeljek, 04. dec. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

tako sem star
pa vendarle tako mlad
tako utrujen
čeprav ne delam.
jezdim sam
na samotnem polju
obdelujem zemljo
da nasitim
tisoče ljudi.

 

 

 

 

 

 

  

 

 

 

imam tehniko
prihranim si trud
pa vendar
ostajam sam.
pogrešam stare čase
družine z desetimi otroki
veseljem in prepevanjem
na vasi.
osamljen na konju
jezdim po zemlji
kar spremlja me le
je glas ljudi 
iz zvočnika.
lasten znoj in kri 
pustil bi v zemlji
v zameno za
smeh in svežino 
spet na vasi.
tako pa le občudujem
dovršeno tehniko
s katero ostajam
SAM
na izmučeni brazdi. 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (4) KOmentar RSS
Objavil/a Neva, v 10-12-2006 09:53,
1. Med brazdami
Zanimivo si opisal človekovo odtujenost in sicer tisto, ki odtujuje ljudi med seboj in tisto, ki ljudi odtujuje od narave, od zemlje, ki človeka še vedno hrani, čeprav ji ne vrača ljubezni...Pesem mi odpira zanimivo vpršanje o uravnoteženem življenju, o harmoniji, ki jo vsi tako zelo potrebujemo in vendar se sami odločamo, da visimo obremenjeni v skrajnostih...večno utrujeni in neizpolnjeni.... 
 
Pesem je lepa, Ježek, tekočnost se zatakne v delu:...jezdim po zemlji  
kar spremlja me le  
je glas ljudi ... 
Tale zadevica okoli le rahlo spotakne misel. Jaz bi poskusila kako drugače????  
Drugače pa saj veš...izmučene brazde v zemlji in izmučene brazde v ljudeh...ko, da sploh več ne bi vedeli kaj je prav.... 
 
lp 
Nevenka 
 
 

Objavil/a ježek, v 11-12-2006 20:59,
2. hvala Neva
ko prideš do skrajnosti, nekje kjer ni več logike, se vprašaš čemu. 
imamo preveč, kje je meja, ali je to res potrebno? 
 
money, money,........more money 
 
 
 
 
 
 

Objavil/a jaja, v 12-12-2006 19:46,
3. Med brazdami
Svet je tako daleč, ljudje tako odtujeni in ali si kdaj poskušal dan ali dva preživeti v mestu? Na vasi se še sliši petje pa čeprav redko. Tehnika, denar in hitrost našega življenja nas ubijajo. Ne pustijo nam več, da bi živeli, da bi se zbližali in ali si opazil da vedno več mladih sploh ne zna imeti rad, se ne znajo pogovarjat... Ja zato so to brazde ki jih delamo zemlji, naravi in sebi. Vsi se samo izgubljamo v brzicah življenja 
Dober besedni izbor ... brazde se ne bodo zgladile, in glas iz zvočnika prihaja neosebno in tuje
 

Objavil/a ježek, v 12-12-2006 22:18,
4. dan ali dva Jaja?
meni je težko eno uro ko moram ampak res moram nekaj kupit. 
 
ali se bo treba res upognit zraven potrošniškemu nasilju ali bomo živeli  
lahko zraven z svojim načinom 
 
lp Ježek 
 
 
 
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo