Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow oče in sin

oče in sin Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Joe Kapp, v sobota, 28. okt. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (3 glasov)
 

1. Hora legalis
2. Nihče me ne razume
3. Prvi moj    

Hora legalis

Zopet doma!!! Obrazi na steni molčijo.
Ste vi, rokerji, reperji, metalci tudi kleli
leta šestnajsta v sobah svojih?

So tudi vam rekli, da vse boste ujeli?
Da nič ne zamudiš, če jetra kasneje strupi napadejo,
če pljuča ne stisne v hropeč pisk cigareta?
 
Ampak drugi!!! Drugi so tam. Tam v noči
zapeljivi uživajo tiste radosti, ki ponujajo
se same zadosti na pladnju bleščečem,
ki kroži med njimi v ekstazi vroči.

Pisk! Spet sporočilo. Na pamet vem
vabljivo vsebino v elektronski spaki.
Pisk! Vem, tam ste vsi, vsi moji,
ki rad bi bil z vami v tej noči - le zid
me od njiju loči - sta rekla ne smem.
 
Premlad, da bi bil živčen,  preveč neizkušen,
da uprl bi sam se skušnjavam krutega sveta,
nehvaležen, ker rad bi zajel z veliko žlico
obete življenja... prevelik, da bi jokal.

 

 

Nihče me ne razume

Nihče me ne razume, vsak uči le reda!
Vidite le lase in cunje, prst, ki iz superge gleda.
 
Tudi ti. Pogled strog vsak moj gib secira,
pronica v vse kotičke in išče, koplje, tipa,
da skrivnost, napako, greh iztrgal bi iz ozadja.
Boš spet zaduhal dim ukraden izza kipa,
ki nudil senco je zavetja? Le dva hipa
nikotina sem poskusil. Dal sebi sem moža poteze,
ko pljunil sem čez ramo filter grenke ogabe.
In videli so vsi, da mož sem kljub frizuri babe.

Vprašaš me eno, odgovor moj ti da vsebino drugo.
Le kaj bi mi rad vzel iz žepa skritega v srcu?
Bom zopet se tresel, da me ne boš spregledal?
Bojim se, da ne bi razumel. Vse bom ti nekoč povedal.
Ampak zdaj, zdaj ne morem. Ne bi te rad razočaral,
saj bojim se, da potem me ne bi maral.

Vem, da ni prav, ni zdravo - le mika me - kot ti sem zvedav,
njej podoben a tvoja sem slika - ne dam miru, dokler ne izvem, kam mero bi dal.

 

 

Prvi moj

Prvi moj, vse bi kmalu razbil,
ko krik tvoj življenja je prvič povedal, da si, sin moj.

Srce skoraj šlo je na pol od sreče,
ko prstki so mi palec objeli.
Žareče me spekel je tvoj dotik,
pretresel občutek, da kri moja ni
le v meni, da v žilah tvojih teče.

Prerasel si me, prvi moj, da vedel nisem kdaj.
Puh na obrazu, glas globok, roka čvrsta,
nenadoma v ramenih kot moški širok,...

Ljubezni prve so te že vznemirile, jaz pa,
nevede, še vedno bi vzel te na kolena,
popihal buško, pomagal napraviti lok...

Nisem slep! Vidim tvoje mrke poglede,
ko omejujem, zahtevam, svetujem.
Meni je huje, verjemi, ko trdo z ne
odgovorim na tvoj plahi:«Kaj, če...?«

Bolj te razumem, kot kdorkoli je mene.
Morda le preveč vem, kam lahko žene
silna želja po novem, neznanem duh nemirni,
kaj, za radostmi varljivimi, skriva satan na samem.

Dokler le sunek rahel srce bo dalo
stal bom za tabo, moj junak, prvi moj.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (5) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 29-10-2006 18:52,
1. oče in sin
zanimiv pogled skozi sinove oci...in lahko je srecen sin, da ima taksnega oceta, resnicno.... 
 
lp, ajda 
 

Objavil/a Providence, v 06-11-2007 02:07,
2. oče in sin
Pretresli so me ti zapisi, v dveh izraža svoje misli najstnik, v zadnjem oče, čeprav jih je pisala (očitno) ista roka. Večni spopadi med starimi in mladimi, generacijski prepad, uporništvo in seveda ljubezen, vse to je zajeto v teh na videz vsakdanjih besedah. Zadnja pesem me je ganila do solz. Prečudovita izpoved in hkrati že skoraj oda lastnemu sinu. Bravo. 
P.
 

Objavil/a tomm, v 06-11-2007 07:12,
3. triptih
Izraževanje čustev, jih znati v pravi meridati na svet je mojstrovina.
 

Objavil/a isoncek, v 29-02-2008 20:22,
4. oče in sin
ne vem, zakaj bi odbila kakšno zvezdico za tako lepo delo! 
Kočijaž :)
 

Objavil/a perme, v 14-03-2008 12:30,
5. Prvi moj
Kljub nekoliko opotekajočemu se uvodu, se pesem presenetljivo dobro razvije. Občutje je doživeto, kot bralec in oče se lahko popolnoma poistovetim s piščevimi strahovi. Zbirko bi bilo potrebno razširiti, saj bi se šele potem izkazala njena koherentnost. Resnično ganljivo branje.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo