Napisal/a Nina, v ponedeljek, 02. okt. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Od časa do časa si v dišeči senci pripraviva pojedino hrustljavih jabolk.
Drug po drugem napol molče kotaliva besede in sanje in dotike.
Ti se nasmehneš in s koničastim sekalcem prestrežeš pogled mojih prašnih oči.
Nato od nekod prifrfota modrikast dan in se nalepi na šipe tvojih oken,
za katera ne vem, kakšna so, a si jih predstavljam.

Trenutkov ne zložim v herbarij, temveč jih nosim v žepu za nadaljnjo uporabo.
Nočem sama na glas ugibati, kaj me čaka na naslednji jasi.
Vem pa, da je pod tvojo skorjo sobica,
v katero je entuziastična čebela naselila svoja nezaslišano sladka jedrca.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 11-10-2006 21:53, 1. Kr.   Od časa do časa si v dišeči senci pripraviva pojedino hrustljavih jabolk.      Prijetna pesmica, kot jutranja rosa na travniku, bosih nog in spomina na njun vecer.     lepo si napisala, Nina    lp,ajda   Objavil/a emily, v 12-10-2006 08:50, 2. kr. lepa pesem. všeč mi je sam stil pisanja, kot tudi pomen(seveda tisti ki ga sama najdem)    Drug po drugem napol molče kotaliva besede in sanje in dotike. ta verz mi je pa še posebaj všeč   Objavil/a sarde., v 01-01-2007 10:27, 3. Kr. To je zelo sladka, sočna in barvita pesem, za moj občutek že skoraj malce prevelik koncentrat Moje najljubše podobe/metafore so napol molče kotaliva besede, prašne oči, da je pod tvojo skorjo sobica, naselila nezaslišano sladka jederca. To je verjetno že stvar okusa, ampak jaz bi izluščila te podobe ven in jih postavila v bolj nevtralen kontekst, da bi še bolj zažarele. Sicer pa kar fino