Po tihem parku,
premočen z mesečino,
sprehajam senco.

Trenutek moreč,
pritiska kot kavelj žgeč,
z njega visi brezčasna minuta,
udarja prek hrbta pekoče kot knuta.

Želim biti solza,
ki polzi po tvojem licu
želim biti nasmeh,
ki se razteza po vsem tvojem obrazu.

Dotik,
roka ob roki,
na roki,
z roko,
v roki...
Smehljaj
in vzdih

...

Noč,
prečuta na lovski preži,
prva, druga, tretja...
še veliko jih bo.

Prihaja zima.

Solzne oči, zrcalo moje duše …
Jokala bi, pa mi je zmanjkalo solza.
Kričala bi, pa sem onemela.
Duša je postala kamnita,
...

Na polju tišina,
le hladna vedrina.
Tam odjekne strel.
Misli poskrijejo se
v globine zemlje.
Je bil to strel,<...

ki si bla, ko sn si gate prau,
ni te blo, ko bajto sn zažgau,
ki si bla, ko pesa sn nabavo,
ni te blo, ko zadno kuro sn zada...

Vsem v spomin,
na srečo in veselje
nocoj vzdigam
čašo vina
za spomin
in opomin,
da življen...

S prsti se sprahajaš
Dvanajst rdečih ustnic
In nerazumljive besede,