Človek ti, izgubljen sam v sebi,
ker nočeš videti v srcu - njega,
medlo svetli in te obujeva,
da bi začutil vendarle ...

Mrzel veter,
padanje kapelj, ki so ledene
kot še nikoli prej.

Sama sredi mesta
s pogledom i...

Steklene oči zrejo v neskončnost,
neskončnost prodira skozi razbito steklo.
Po neskončnosti lebdi en sam kamen,
ki srce želi...

Kakor kokoška nad piščanci,
grad Bembo med Balami še trdno stoji
in ob slokem, osamljenem zvoniku,
proti morju žalostno strmi.

Na zaprašenih podstrešjih ležijo pravkar
dokončane slike. Vse stene so zapolnjene,
vsak kotiček je zaseden; ljudje n...

V hladnem včeru
sediš za okroglo čajno mizico
in si iz ust jemlješ besede.

Polagaš jih v vedno bolj prazno
kavno skodelico pre...

Vrveči šal,
čeveljci
in trop snežink.
Preproga sanj,
zidovi zvezd,
vse brez besed.
Le roka riše,

Budilka brni sedmo zjutraj,
moja glava počiva na tvoji blazini.
Sónce vdira skósi špranje rolét,
moje teló se z...

Drevesa,
drevesa,
lahko so zelena,
lahko rumena,
lahko so rdeča,
lahko dišeča,
vsa živa,
ena ...

Prevedi me
v jezik ptic
in tišino kamna
poimenuj me
da me boš prepoznal