V črnih jutrih iz tvojih prstov
srkam krvav nektar ljubezni.
Bela breza je ukradla spomin,
ki je izkrvavel iz obličja njene...

Prerivajo se črte,
rišejo obzorje,
brišejo obris.

List je padel z veje.
Dejala si, da odhajaš.
»Ne hodi,« sem zakričal, »ostani!«
A ti si šla.
Videl sem ...

Trenutek moreč,
pritiska kot kavelj žgeč,
z njega visi brezčasna minuta,
udarja prek hrbta pekoče kot knuta.

Bolj kot strpen sem in razumevajoč
več nestrpnosti se me dotika
v njih so moje učne ure
duhovnega sveta in notranjega mika. ...

Vzameš palico v roke,
zakričiš besedo ali dve...
Zapreš oči, čakaš, čakaš...
a nič se ne zgodi!
Kdaj spoznala boš,
prazne ...

Moja usoda je biti ...
Veter pihljajoč,
ogenj vroč,
zemlja pomendrana in
voda podivjana.
Kos ...

občutim
da te več ni
v steblu umirajočega cveta
da te ni na poljih sanj

Kogar ni ljubezen vzgojila
odtujen v svojem svetu ždi,
na obronku išče koščke sebe,
z enakimi sovraštvo si goji.

...

Odhajam v Pariz
z mislimi,
s šansoni
v poletnem večeru
z mislijo
na prijatelja tam daleč.
...