Dnevi so zidaki duše,
ki polagam jih pod se
samo čiste uporablja
moje kritično srce.

Dnevi se topijo v ...

Še spiš.
Kdaj pa kdaj te pogledam,
nato se znova obrnem
proti oknu in gledam
jutranji svit.
Še spiš?

Kje zahaja veter,
če premakneš skale jesenske?
Kje črpa skomine,
če se zakoplješ vanj?
Kam odpihne sledi,
če ga dež začara...

Ko boš lačna ujeda
zagrizla v meso,
to rdečo gmoto,
ki včasih je bilo srce, 

Turobno jutro,
prebuja se nov dan.
Prši.
Vse spi - še lovec.
Le gora s kamnito plešo -
bedi.

da se odmaknem od svetov
vdelanih v poslikane trepljaje
razbrazdanih dlani
zglajeni so bili v robove grčavih sten
Beri dalje...

Boogie woogie tvojih možganov,
ko se zasekam v steber noči.
Ne morem si pomagati.
Plesati okoli ognja
razdrobljenih razočar...

Svinčeno je moje ležišče,
iz svinca staljenega grlo,
kljubujem bežečim obrazom smeječim,
skoro osamljeno leži pepelnato
Beri dalje...

da nič ne bo dobro
saj vsako drevo
nosi življenje
in duhovi narave
se sprostijo od njega,
če ogenj ubije
Beri dalje...