Ta voda je

ogledalo,

ki globoko dere.

Mar res je vse, da res ni nič?
Ve to le Bog ali hudič ?
Iz nič postane vse in vse preide v nič,
to vesta Bog in pa hudič.

Podarjam ti in z obljubo te kupujem,
vedno znova, znova te zasujem,
vodim te po ničevosti strniščih,
razvajam v mnogoterih bliščih...

Nekdo je vstal, nekdo danes mora
vstati, se dreti iz višin dvora,
da vijejo roke fig prezrti,
ki jim ni ...

Z vztrajnostjo goreče kakor vernik
sem prihajal k tebi v spovednico-šank

Moja prelepa krčmarica

...

Svetle proge se zarišejo skozi krošnje dreves,
kakor laser jih razpolovijo...
ujamejo tvoj nasmeh,ga osvetljijo... Beri dalje...

Nežno plava,
modrina mu neba je dom,
v sebi nosi, življenje trosi,
da zelena je narava.

Morda bo bojazljiv, Beri dalje...

Brnenje. Bučanje. Žrvokanje. Brbranje.
Bezljanje mojih misli. Hočem mir!
    ... Kaj? Kako? Naj? Spomnim se smeha...
Beri dalje...

Pred morjem tvoje ljubezni
se izgube besede rim.
Kot kaplje na dan deževni
tvojih dotikov si želim.