Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Razobjemanje

Razobjemanje Natisni Priporoči prijatelju
Od Kvazimodo   

Bi jokal?
Se samo tako reče.
Iz srca v srce,
za plahutanje,
ki je tu
in odletava
v kovinasto robidje.

Zaman iščeš oči -
prebodena krila,
ki jih preveva
ljubezen.

Poštar nese
prazno pismo.

Tu v ječi
so moje
ustnice
plamen.

Sprejemam
grenkobo
otrok,
ki jih
rojevajo
starke,
kot sonce
zapuščenosti
zagneteno
v lice.

Novo bivanje?
Ljudje
so norčije
v sencah
begotnih
oblakov.

Slišal sem
za vas
od njih
v med stihu,
od tistih časov
zelenečega
vejevja,
v venečem
pričakovanju
rumenine,
ker sta se
ljubimca
prvič
razobjela.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo