Prelomljena si v zraku,
skozi katerega te gledam,
tvoj pogled držim v dlani
in ga dam v žep.

Razdri me, odpri me, naj mi duša poleti. Nato pusti me, naj se življenje novo naredi. Naj postane človek? Ne!!! Ker bežal bi, ja...

Živim bolj od želj
oljnato črnih
sluzastih in včasih smrdečih-
stroj mažejo

Na brezvetrju besed,
lava z zaprtimi očmi
posodi prejo luni.
Pod žarometi zvezd,
se solze večera
...

Ljubi eden, ljubi drugi...
Biti iskren?
Si upati biti iskren?
Ob pravem času,
ko je še čas? Beri dalje...

ko potemni noč in zajokajo spomini
spustim glavo
prekrižam dlani

ko zasijejo zvezde - zakriči tišina Beri dalje...

noč polni luže,
skok sence ... ne, krastače!
korak preplaši.

Prišla si.
Obstala.
Name čakala.
Jaz pa sem odhajala.
Zato si zbežala.

Spet zbrale
so se modre glave
in v parlamentu
dolgo v noč sejale...

Se slinijo prav vsi
po vrsti
Beri dalje...

sm,
k sm tko
površinski.