| 
	        
        | Napisal/a Larcy, v petek, 03. mar. 06 |  
        | 
			             
              | Ocena urednika: |  |  
              | Ocena uporabnikov: |  (0 glas) |  |  
 Ko zjutraj se zbudim zaspana,Ves svet se mi zdi uganka neznana.
 Vem, da nisem Nikolina ta prava
 Taka – nasmejana.
 Res je, takrat sem slabe volje,in upam, da mi bo šlo kdaj na bolje
 Z roko si podprem glavo,
 a še vedno se počutim zaspano.
 
 V roke vzamem pisalo,
 Takrat oko bi zamižalo
 in v pesniškem svetu pristalo,
 a le za malo.
 
 Čutim, da srce hoče nekaj izdati,
 Navdiha noče prespati.
 Zato pisalo kar samo začne pisati
 In rima se na listu začne smejati.
 
 Čez nekaj časa pesmica nastane
 In moja usta postanejo v obliki banane,
 Nasmeh mi zrtaste do ušes
 Z njim bi lahko šla celo na ples.
 
 Ne počutim se več kot list.
 Vem, Da nisem več pesimist,
 Ampak veter postanem,
 Zdaj jaz kljubujem življenju zaspanem.
 
 
      |  
| Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
 |   
 |   
        | Komentarji uporabnikov (0)   |  |