Mogočno odzvanja zven zvona,
ki bridka usoda časa bije ga,
že mnogo let in vrsto dni,
oozarja da večnega pač nič ni.

Patetično
a naenkrat mi je ostalo
le še računanje iksov
ki postajajo vse bolj barviti.

Začetek brez konca,
konec brez začetka.
Klavrni konec
velikih ljudi.
Smrt brez življenja,
življenje brez smrti...

Poreče laž, se spet usti...
Prav vse je prav kar govori, 
V besedah moč neizmerna je,
Ljudem je všeč, želijo ...

kako naj ti povem, da
ljubim več kot vse na svetu
tvoj korak ugriz pogled in bolečino

kako naj to povem tako, kar...

Pobaral sem predstavnika vesolja
kako razume naš današnji svet,
odkimaval je s svojstveno nevero,
rekoč, v strasti je vsak s...

Na krilih preteklosti
sem poletela v stari svet
zrcalo minulega časa
se je barvalo v lesku
vročega sonca
v po...

Enostavno čudovita, odprta in lepo govoriš
Vremensko nisi občutljiva, ko je treba tiho si kot mi&...

Vzameš palico v roke,
zakričiš besedo ali dve...
Zapreš oči, čakaš, čakaš...
a nič se ne zgodi!
Kdaj spoznala boš,
prazne ...

Podala si mi roko
in skupaj sva odšla,
na vrtiljak življenja,
skupaj, le midva.