| 
					
						 Od Ita					
					  
				 | 
			
					
			| 
				 Včasih je Angel črna ptica  Spušča se na moje dvorišče  S svojimi predirnimi očmi  Ošabno pada,  V upanju, da me ulovi,  Medtem ko opazuje mojo rast  In vidi moje padanje ob lastnem bahanju...  
Včasih, ko v noči temni  Gledam skozi odprto okno  In iščem nekaj, neopazno,  Sem kot črna ptica na mojem dvorišču.  Nadzira me luna iz višav  Neprenehoma, drhtim v ritmu njenega bolščanja.  Včasih, ko majhen val na obrežju,  Ne doseže valovanja  Tako kot črna ptica in njeno gnezdo  Ne preživita viharjev časa,  Ali pa kot takrat, ko zaprem svoje oči  In vidim svoje prazne obljube kot ostre sulice  Naperjene proti Svetlobi,  Takrat vem, da sem na poti domov.  Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) 			 |