| 
					
						 Od Virginia					
					  
				 | 
			
					
			| 
				 ujeta v strahove in lebdenje        bdenje iz srca mojega on vzet ne bo nikdar dar postala le oddaljena sem stvar      tvar odmev tih in otožno sem zvenenje    venenje
 
 
 
     
nejasen tvoj obraz in ves zmaličen  ličen v meni neizbrisna rana, škoda       koda v nemih krikih kliče mi Gospoda     oda ta duša, ki želi si mir resničen    ničen
  sanjav pogled prečutih je noči       oči ko sanjala poglede sem, poljube      ljube v srcu zvezde žar pa vedno mi svetli tli da spomnil se boš davne ti obljube   ljube da mene nikdar nočeš ti zgubiti      ubiti v brezno tonem te boleče zgube... Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
  			 |