Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Po poteh hedonista

Po poteh hedonista Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a intrigo, v sobota, 15. okt. 05
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

To je prvic, da sem pesmi uredil v neko zame smiselno celoto. Po poteh hedonista je zame en cikel uma. Za vas...kdo ve.

  1. Enajsta
  2. Dvajseta 
  3. Deveta
  4. Pollux
  5. Petinštirideseta
  6. Osma
  7. Triinštirideseta
  8. Šestnajsta
  9. Oseminpetdeseta
  10. Sedemindvajseta
  11. Enaindvajseta
  12. Štirideseta
  13. Nulta

Enajsta

Entrance point

Z raztegljivo žalostjo se skoz mene sprehajajo nenasitni vragi
nasilno vstopajo vame in ne pustijo svobodno dihati
Vzamejo si moj notranji mir za lasten užitek
in poteptajo upe na duševni počitek

Begam kot divja zver v kletki
dolgčas je vroče železo
in nenasitnost nedoživetega je omejenost
v kateri se gibljem
Čakam da se zgodi karkoli
se ne zgodi

Pa ni poti v nobeno smer poznane
vsaka tlakovana cesta za ovinkom se konča
v neprebojni fini koži
če rjoveš izgubljaš energijo
čeprav je maš toliko preveč

Si utrujen
a lahko bi tekel do nebes
Misliš na smrt pa se ti zdi gnusna
edino nemir v neskončnost je dosegljiva alternativa
in sovražiš, da bivaš.

Pa tudi to je neresnica
ker čustev sploh ni
oziroma so manifestacija lenobe
lenoba je posledica pomanjkanja intrige
ovire so, čeprav jih ni

Na poti brezupa
vztrajaš zaradi nesmiselnih razlogov
a vendar je enako nesmiselno skreniti z nje
Brezup uma grmi v tvoji duši
in absurd se zdi ganljiva tolažba.

Dvajseta

Background check

Tvoj oče se plazi mimo okna

pohotno mu oko žari
od naslade ves pijan
tvoje mhke si kože želi.

Povampirjeno oko mu joče
za starimi časi
ko spoštovan in vreden oče
lhko svojo hčer si privošči.

In med štirimi stenami preplašeno
milo, dišeče dekletce kleči
s prekrižanimi nogami tesno skupaj
pol sile, pol si milosti želi.

Deveta

Target locked

Moja boš
ko te prebodem s šilom časa
moja boš
ko se kazalec zarine v dišeče meso
moja boš
ko Najvišji joče črne solze
moja boš
ko mi luč pogleda vzame tema
moja boš
ko sonce drugič v dnevu zaide

In te depriviram sonca, sem tvoj bog!

Pollux

Decision

Trenutek srca bolečino vzame
zbodljaj v naslednjem poveže te v krog
da čutiš misli misli čutiš in obratno
ne obstajaš več če nisi z njo.

Da jo z vetrom ne odnesel bi vremenar
bi privezal z nevidno jo vrvjo na mé
pil bi kri iz njenih ven in mešal z mojo
kože vonj sesal bi v nesmrtnost to ujet.

Mrtve rože bi prinašal ji v naročje
penast blebetal bi ji v obraz
lase, ki padejo z glave, bi pobiral
z njih pletel bi spomin, bedak.

Stapljal bi se z njeno dušo
in telesom zlival bi se z njo
z njo dvojino bi ukinjal
ne glede na smrt

ona jaz je jaz pa z njo.

Petinštirideseta

Tranquility

List papirja
marmor
in jedilni list.
S tlakovano kožo
se drgnem.

Dvakrat več neba
ostaja za mano
sramotilni steber
...je za mano.

Za mano je kamen
in za mano leteči
pred mano le gnijoče meso.

Osma

Stalking 1

Skoz mrtve roke gredo
od včeraj in skozi jutri
vreščijo
glasilke se šibijo
in okno poči pod težo hladnokrvnosti

Pa se ura ustavi
in stena pobledi
mehko je občutje po tem
mehko kot kamnit kamen nagrobnika

In užitek je blizu

Triinštirideseta

Stalking 2

Spet me izzivaš
si nohte lakiraš
žeja po tebi
raste v meni
Malo po moje
Malo po tvoje
Tu je vrhunec
Uplahne moj kunec
in žrtveno jagnje že tli

Šestnajsta

Epicentrum

Pogled od daleč, izza vogla
smrtonosen blesk v očeh
oglje
in ogenj.

Veter ob ušesih
in groza skozi grlo
strgan
in hiter.

Veriga rožlja
trga se, trga!

Oseminpetdeseta

Pleasure 1

Ko deviška se kri
pocedi po umazanem suknu
ob podpori Luči
s prezirom skeniram obraz
polno pljunkov je mlado telo
označeno s kredo
kjer z nebom se druži premlado meso.

V očeh se s smehom igra
mrmra na violino jezuitski napev
z obraza nemir
s telesa strgam smrad
pajčevina obdaja nežno silhueto
prinesem mačeto
za spominek vretence imel bom deveto.

Sedemindvajseta

Pleasure 2

Ni dolgo kar je umrla

še seva telesa lahen opoj
Ko jo gledaš golo pred sabo
komaj zadržuješ smeh.

Približaš se ji z obrazom
željno začutiš neznaten drget
nedavno preminulega života
in oblizneš njeno oko.

Njene noge oklepajo tvoje
grizeš njen vrat, belo kožo
in dihaš v ritmu divje slasti
utrgal si že uvenelo rožo.

Sedaj se obvladaš
na njej ti mirno počiva oko
zaveš se svoje božanske moči
saj skrunil si pravkar umrlo telo.

Enaindvajseta

Pleasure extended

Fondue se vonja z odprtimi čakrami
okuša se z benevolentnimi čekani
golta se z ihtečimi križljaji
in brazgotina od ognja
souvenir.

Fondue - pekel bom zvečer, mamljivo
dovtipi v službi, trafika, vlak, šaljivo
Kazalec ročne ure spravlja me v obup.

Pade mrak - udarci noža prav ganljivo
pojem, režem kos po kos, melodijo si igrivo
Naslado mi povzroča - spomin na...
kar danes je fondue..
nekdaj kričanje in jok.

Štirideseta

Harmonious tranquility

Smejoči obrazi
v tišini jim škripajo ustnice
Prijazni pogledi
Krohoti

Pet dag šunke na mizi
toplina v srcu
Krof in solata
Prezir

Kje si zdaj, Mojca
da ti s cvetačo izmijem oči?
Ni te, ni!!
A šunka na mizi še vedno diši

Nulta

To be continued

Mnogim se jutri bo dogajala krivica
greš z dobrimi nameni kupit bika, doma pogledaš..bla je pač telica
Milijon lačnih tepe se za kepo riža
še tistga k mu rata jutr pokosila bo zahrbtna podsaharska griža

Vsak stošestindvajseti ugotovu zjutraj, da je peder
starša sta se ga odpovedla..jima pač najeda...ker nonstop nosi leder
Vsazga trinajstega v glavo jebe alko
sej za jetra mu ni mar...je itak dobu aids s tisto ukrajinsko plesalko

Od brata brat jutr brizgnu si ga bo poslednjič
škode ni prevlke, mu je bla v lajfu edina želja posnet nizkoproračunski pornič
Camusu danes ali včeraj je umrla mama
kmal zatem na smrt ga obsodila bo država

Hitler zakuru prbližn miljavžnt slovanskih Bertov in Bertolin
valda čez čas se je ustrelu, ko dobu je račun za plin
od ženske, k je skočla z WTC-ja brez poslednjga klica
ostal je majhn košček jeter in skoraj netodaknjena ledvica

Nonstop brutalnosti in žalost, przanešeno prav zares nkomur ni
men pa kljub temu nonstop se smeji, k se mi po glavi rolaš Ti.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo