Zvezde so vesele,
na nebu zažarele,
noč temna postala
je vesela,
iz mene žalost je vzela,
zdaj se...

Le trenutek je bil potreben,
usoden trenutek tesnobe,
utesnjenosti, nemoči.

Za nekatere nerazumljivo...

Vzamem te med ločje s sabo,
v zeleni gozd,
na prostorno košenino
in pod rečni most.

Pridi...

S prebodeno dlanjo božam
izkrivljenost časa
v zlomu strasti,
neulovljivih vesoljnih kretenj,
ne vem čigave iznorene ideje
Beri dalje...

Obraz mi je padel na tla…
Se razbil in švignil na vse strani…
Nebo svetlo barvo preliva v čudno in temno,
za trenutek...

Belo ni belo.
Belo je rdeče,
belo je oranžno,
belo je rumeno,
kakor plamen sveče.

Brezčutna misel jih je prevzela
gledajoč divjanje dvoje moči,
za svoje življenje sta se borila
vedoč da kri, ne umirja ljudi...

Tega mesta ni na zemljevidu, 
Kartagina sem ljubezni tvoje,
v njem živim kot v prividu,
v pesek skrivam misli svoje. Beri dalje...

Berač zahvalo mi je dal
in potem otožno mi dejal:
Nekoč sem bil bogat zelo
in sem zaljubil se močno.

Meni senca zavila smer je tja,
kjer duša ne bi več obstajala,
a rešil bom se iz grozote te,
utopljen v črnino ...