Ob tihih jutrih kot danes,
želim pomesti s pričakovano sivino dneva.
Sedeč na robu prazne postelje
sortiram misli prejšnjega dne,
sanjam sanje prejšnjih noči,
poslušam nemočne glasove srca.  

Ob tihih jutrih kot danes,
občutim vso težo bodočnosti
sluteč samoto prihodnjih dni,
ko želje trčijo ob steno resnice
in rinejo vztrajno skozi zid
zavedajoč se jalovosti početja.  

Tedaj želim,
da bi moja duša,
kot toliko drugih,
našla mir
in v tihem jutru
odplavala stran,
osvobojena želja,
niču v objem.

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---