Sebi zvesta ostajam.
Ampak potem...
potem...
potem naju ni.

neprespano skozi gozd
nenadnih strahov
črnih videnj
avtoustrahovanj
zanikanj
ergo potrjevanj

  &nb...

Prej nikoli nisva govorila.
Ime tvoje večkrat sem pozabila.
Nisva niti bežna znanca bila,
da bi se kaj takega z...

Dal si nam življenje
bogato pogrnil mizo
človeška pamet bo pokončala
kar je vzklilo v tvojem vrtu.

Njegove sinje oči, globoke kot ocean, modre kot najlepše je nebo, moj pogled so privabile, ga ujele in nikoli zares izpustile. Zdaj ...

U blizini neba,
ljubavi moja jedina,
postoji beskrajna čežnja.
Pod tim nebeskim svodom,
neprekidno čeznem za tobom
i ...

Turobno, sivo mesto,
tik pred dežjem.
Bele stolpnice z rdečimi pokrivali.
Oblaki kar tečejo mimo in
v pesteh stiskajo...

Niso krivi oblaki, da dežuje,
ni vzrok v kamenju, da se ruši zid,
ni voda kriva za ovelo cvetje
in ne mreža za goro mrtvih rib. ...

Iz sobe v sobo
pa še nazaj,
preveva me spoznanje,
da je v vsakem kotičku
mojega domovanja
kakšna ...