|
Prisotnost odsotnosti. |
|
|
Od Amadeus
|
Ovekovečim mojo izbrisano prisotnost. Postanem zrno postelje, ki zbada, zbada. Boli. Hočem oditi. A ostanem tam. Nevidna.
Belina moje kože postaja prozorna. Z roko se lahko dotaknem srca, ki ga ni, ni vidno. In je. Prisotnost moje odsotnosti je neznosna. Zame in zanj. Nočem biti sama. Čakati na mojo vrnitev, kot bi čakala tujca. Naj se inkarniram spet vase, naj moje srce postane spet rdeče, naj rodim spet vredne roke. Ki bodo božale. Nočem vzbujati smrti. Hočem zapečatiti prisotnost. V sebi. Za druge mi ni mar. Naj me vgravirajo. Če znajo. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev)
|
|
|
|
Naključne |
-
01:04 - 23.10.2008
Če bo moj, ga bom ljubila
vedno, zmeraj in povsod.
Mu bom tisto govorila,
kar bi slišal rad gospod.
Nikdar ga...
Beri dalje...
-
22:50 - 23.08.2006
Zrem v nebo, da zvezde bi preštela,
a nekaj šepeta mi v uho,
da ta namen in želja nista kar tako.
Nemogoče ...
Beri dalje...
-
22:30 - 26.11.2005
Kako neumno. V odsevu senc babičinih svetilk uvidiš krošnje erotičnih dreves. Ki se celo potijo. ...
Beri dalje...
-
16:33 - 19.04.2010
Pišem ti, ker všeč si mi ti,
vsaj malo, tako se mi zdi,
izgubljena poezija,
kdaj se boš šele vrnila.
Sam sem,...
Beri dalje...
-
12:06 - 06.06.2008
Ko spet prideš
boš spal na mojih prsih
puščal sledi sline pod trebuhom
Ko spet prideš...
Beri dalje...
-
13:00 - 05.12.2004
Miren pomladni dan v mojih kamnih, tresljaj iz ritma je preskočil obraze, še vedno pojem mojo pesem na glas, žvižgam v sneg in talim...
Beri dalje...
-
07:33 - 29.11.2005
In včasih se mi zdi, da še zase ne znam poskrbeti, padam...padam...nujno mora me nekdo ujeti... Drugič pa je spet tako, še kar ...
Beri dalje...
-
12:55 - 06.08.2006
Ukradla bi utrinek sreče, ga nežno dala v svojo dlan, ponesla na ustnice dehteče, opojne poljube polagala bi nanj...<...
Beri dalje...
-
09:43 - 11.05.2009
V očeh ji videti je žalost
gube mokre od solza,
vsa sklonjena v sebi
je ostala sama brez moža.
Zakaj prav zdaj,...
Beri dalje...
-
10:24 - 16.08.2006
Nekaj peklenskega je v nas, ko izdihujemo vročo lavo gnusa in nam satanovi kremplji parajo ostanke vesti, ljudje si koljemo zadnje...
Beri dalje...
|
|
|
|
|